}

Skrivnostna slovenska mitološka bitja

Zavarovanje tujina > Skrivnostna slovenska mitološka bitja
Skrivnostna slovenska mitološka bitja

Raziskovali smo skrite kotičke naše čudovite dežele in brskali po njenih skoraj pozabljenih legendah. Visoke gore in temni gozdovi so v tišino ovili skrivnostna mitološka bitja.

Le lučaj stran od Dobrave se nad staro vasjo dvigujeta dva griča, eden imenovan »Za ogrado« in drugi »Na ogradi«. Med njima pa se razprostira prijazna in rodovitna dolina, ki so ji domačini rekli »Pri Ajdovskih deklicah«.

V starih časih je »Na ogradi« stal mogočen grad, v katerem je prebival orjaški Ajd in njegovi prelepi hčerki. Ajd je bil visoke rasti in čokate postave, po velikosti bi se lahko meril z visokimi stolpi gorenjskih cerkva in daleč naokoli ni bilo junaka, ki bi se upal upreti temu silnemu možu. Tudi Ajdovski hčerki sta bili visoke rasti, očarljivo lepega obraza in iskrivih oči. Imeli sta zlatorumene kodre, prepletene z dragocenimi biseri. V objemu neokrnjene narave je družinica srečno in brezskrbno uživala plemiško življenje.

Veter pa je glas o lepih Ajdovskih deklicah ponesel čez devet morja, daleč v deželo krutega in sovražnega Pesjana. Obsedle so ga strašne želje, da deklici ugrabi in ju pripelje v svoje kraljestvo. Odpravil se je na kruti pohod, za seboj je pustil oropane vasi, požgane gozdove in opustošene poljane. Po dolgih letih je njegova vojska prispela na Gorenjsko, obkolila Ajdovski grad in ubogega očeta neusmiljeno umorila. Deli njegovega prebičanega telesa so v hipu okameneli in še danes ležijo po dolini. Prestrašeni hčerki sta se zatekli v objem gora, kamor Pesjanova vojska ni našla poti. Dolgo sta Ajdovski deklici živeli na planini ter visoko na hribu noč in dan bridko jokali. V dolino je pritekel krvav potok, po katerem ima gora še danes ime Krvavec.

V temnih gozdovih na Pokljuki je živel strašen Divji mož. Rad je nagajal domačinom in pustošil okoliške gozdove. Nekega dne so se pogumni gorenjski gozdarji odločili ujeti zlobnega moža in narediti konec njegovim krutim norčijam.

Divjega moža so z ukano zvabili v staro in leseno drvarsko bajto, ga trdno zvezali in nemočnega zvlekli v dolino. Med potjo skozi vas Gorje jih je divjak prosil usmiljenja in v zameno za svobodo ponudil odgovor, zakaj na gorjskih pokopališčih počiva veliko več ljudi kot na ostalih. Gozdarje je odgovor premamil in odrahljali so močno vrv okoli divjakovih nog. Ta je še isti hip odgovoril, da je za smrt mnogih Gorjancev kriv urok in pobegnil daleč v gozd. Drvarji so bili sprva z odgovorom zadovoljni, še preden pa so dobro premislili njegov odgovor, starega divjaka ni bilo več na spregled.

Tako Gorjanci še naprej umirajo za urokom, nihče pa ne ve, za kakšen urok pravzaprav gre.

V objemu velikih gora leži čudovit gozd Martuljek. Danes tam mrgoli turistov in obiskovalcev, ki občudujejo mogočni gozd in uživajo v petju ptic. Nekoč pa je gozd sameval, saj je v gorski jami nad Martuljkom živel zlobni velikan Ledenec.

Bil je hladen in zadržan mož, ki je ustrahoval okoliške vaščane. Izdihoval je ledeno mrzlo sapo in se veselil le, če je gozd pobelil sneg. Nadvse pa se je bal sonca in ognja.

Nekega dne si je silni mož zaželel gore, ki bi krasila vhod v njegovo votlino. Poklical je vse okoliške velikane, ki so mu bili podložni in jim ukazal zgraditi goro. Nosili so kamenje in pesek od daleč naokoli, ob tem pa jih je Ledenec neprestano grobo priganjal. Kmalu so se nadležnega dela naveličali. Ko je nekega večera Ledenec legel k počitku, so pridni delavci vhod v votlino zadelali z dračjem in ga zažgali. Dim je napolnil votlino in zadušil Ledenca. Ta se je zaradi vročine začel topiti in še danes izpod Martuljkovih gora teče potok Martuljek.

slovenija miti legende
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi