}

Slovenski miti - drugi del

Zavarovanje tujina > Slovenski miti - drugi del
Slovenski miti - drugi del

Nadaljujemo s predstavitvijo znanih in manj znanih slovenskih mitov. Ste vedeli, da se povodni mož kot glavni motiv v legendah pojavlja tudi na Štajerskem? Morda veste, kaj so, sodeč po slovenskih legendah na Vrhniki, počeli Argonavti? In ali zares poznate pravo zgodbo o dobro znanem Martinu Krpanu? Preberite v nadaljevanju.



Ste vedeli, da se povodni mož kot glavni motiv v legendah pojavlja tudi na Štajerskem? Ime mu je bilo Jezernik, živel pa je v velikem temnem jezeru, ki se je razprostiralo pod Roglo. Šlo je za idilični košček narave, saj so se okoli jezera venomer sprehajale pravljične vile in živali ter opominjale na lepoto življenja.
V neposredni bližini pa je živel tudi kmet Smodivnik, priden in delaven kmet, ki pa je imel grabežljivo ženo Jero. Njej je bilo le do bogastva in nikdar ni znala ceniti ljubezni, ki ji jo je namenjal Smodivnik. Ko je pri hiši zmanjkalo cekinov, je moža vedno poslala v okolico jezera, da bi posekal čim več smrek. To je seveda jezilo Jezernika, ki je bil znan kot zagrizen zaščitnik narave. Ker je želel preprečiti, da bi se okolica jezera premočno spremenila, je k Smodivniku poslal svojega palčka Možuha, da v zameno za smreke kmetu ponudi mošnjo cekinov. Seveda je to za ženo Jero kmalu postalo premalo in moža je zopet poslala sekat okoli jezera, Jezernik pa se je takrat odločil, da cekinov ne bo več delil in opozoril tako kmeta, kot njegovo ženo, da prenehata s sekanjem dreves, sicer ju bo doletela nesreča. Seveda ga Jera ni poslušala in svojega moža še vedno silila k sekanju. Nato pa se je zgodilo. Nad jezerom se je sredi noči razbesnela huda nevihta in napolnila jezero. Le-to je kmalu prestopilo bregove in v trenutku odplavilo hišo Smodivnika, grabežljivo Jero, vse posekane smreke, na koncu pa še kmeta. Jezernik je vidno zadovoljen nadaljeval s čuvanjem narave in se umaknil v globine Lovrenških jezer.



Morda veste, kaj so, sodeč po slovenskih legendah na Vrhniki, počeli Argonavti? Zgodba se prične daleč onkraj slovenskih vrhov. Vse se je pričelo v Grčiji, z željo grškega heroja Jazona, da bi si zgradil ladjo. Stoletja nazaj si je grški heroj Jazon zaželel mogočne ladje, ki bi bila kos vsakemu izzivu, ki ga lahko prinese večtedenska plovba po morju. Zbral je najslavnejše in najmočnejše može ter z njimi, pod vodstvom Atene, zgradil ladjo, imenovano Argo. Atena je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti ter vojaške discipline in pod njenim budnim očesom je gradnja potekala hitro in brez zapletov. Pomorščaki, imenovani Argonavti, so nato krenili na pot. Pluli so mimo mnogih dežel, vse do Kolhide, kjer se je zgodila ljubezen. V Kolhidi je namreč živela kraljeva hči Medeja, ki se je zaljubila v Jazona in mu s čarovnijo pomagala, da je premagal zmaja in mu ukradel zlato runo. Argonavti so z njim in Medejo zapustili otok ter se odpravili proti domu. Pluli so mimo Črnega morja in prišli vse do izvira Ljubljanice, kjer pa so naleteli na mogočne stene. Jazon je postal besen in tako močno udaril vanje, da je še danes v Močilniku viden odtis njegove roke. Domačini tem skalam danes pravijo tudi Hudičeve skale.



V majhni vasici, po imenu Vrh, je nekoč živel močan in vztrajen mož, ki je na svoji kobili prevažal angleško sol. Klicali so ga Martin Krpan. Ko se je neko hudo zimo, polno snežnih zametov, boril z razmerami in tovoril sol, je na ozki potki, ki je peljala skozi gozd, zagledal voz in cesarja Janeza, ki se je ravno takrat peljal v Trst. Krpan je v trenutku dvignil kobilo in jo prestavil, da bi sprostil pot. Ko pa je cesar videl, kako močan je Krpan, se prične prava legenda. Mesece po tem srečanju je namreč na Dunaj prišel strašen velikan, po imenu Brdavs, ki je kar po vrsti izzival vse junake, da bi se pomerili z njim. Brdavs je imel grozovit sloves, saj je vse svoje tekmece na koncu pobil. Cesar se je zbal za prihodnost svojega ljudstva in po Krpana poslal veliko in lepo kočijo. Martin Krpan se je povabilu odzval in s selom hitro prispel nazaj na Dunaj, kjer pa so se ljudje večinoma že klavrno plazili po tleh in iskali zavetišče pred groznim Brdavsom. Krpan je ocenil situacijo in videl, da bo moral pomagati. Cesarju ni razkril svojega načrta, prosil je le za okrepčilo in primerno orožje. Ko je izbiral med orožjem, je vse zdrobil in se zato raje kar sam odpravil v kovačnico. Orožje je bilo na koncu podobno mesarici, pripravil pa si je še mlado lipo in poslal po svojo kobilo. Na dan boja je Martin Krpan zmagovito premagal Brdavsa in mu dokončno odsekal glavo, s tem pa si je pridobil cesarjevo uslugo. Po dolgem premisleku se je Krpan s cesarjem dogovoril za dovoljenje, da lahko prevaža sol na svoji kobili, obenem pa je prejel še nekaj zlatnikov.

potovanje tujina nezgoda zavarovanje
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi