}

Slovenski miti - prvi del

Zavarovanje tujina > Slovenski miti - prvi del
Slovenski miti - prvi del

Preizkusite svoje poznavanje slovenskih mitov in preberite zgodbe o Ajdovski deklici, Velikanu Hrustu in gorskih vilah iz Gorjancev.


Legenda pravi, da je pred davnimi časi, pod previsnimi stenami Prisanka živela Ajdovska deklica. Bila je mila in dobrega srca ter večino časa vodila mimoidoče planince skozi snežne zamete, najpogosteje preko Vršiča v Trento. Na pogled je bila zelo visoka in osupljivo lepa, konec koncev gre za hčerko velikana Ajda.

Popotniki so je bili vedno veseli, saj je področje poznala bolje, kot kdorkoli drug. Ko so se vračali s svojih poti, so ji vedno puščali hrano in vodo. Ajdovska deklica tako nikoli ni bila ne žejna, ne lačna. Ker je bila hčera božanstva, je imela tudi magične moči in je lahko prerokovala usodo. Nekega jutra se je, tako, kot ji je bilo v navadi, odpravila v Trento. Začutila je, da gre za prav poseben dan in se odločila, da bo svoje moči ponovno delila z ljudmi okoli nje. Planšarici, ki je pravkar rodila sina, je prerokovala, da bo njen otrok postal lovec, ki bo ustrelil Zlatoroga in z njegovimi rogmi obogatel. Zlatorog je v tistem obdobju veljal za sveto žival, junaka, saj je užival veliko občudovanje pri ljudeh, hkrati pa so planšarji razširili govorice, da je neranljiv. Nameni Ajdovske deklice niso bili nikdar slabi, pa vendar se je tokrat uštela. Za njeno napoved so slišale njene sestre in usodo Ajdovske deklice vzele v svoje roke. Ker je napovedala smrt Zlatorogu, so jo preklele in Ajdovska deklica je okamenela v trenutku, ko se je vrnila pod Prisojnik.

Poznate zgodbo o Velikanu Hrustu in nastanku Šmarne gore? Vse se je začelo pred mnogimi leti, ko je na bregu Save, v podzemni jami pod ravnino, kjer se danes bohoti Šmarna gora, živel Velikan Hrust s svojim krvoločnim Velikanskim psom.

Velikan Hrust je bil strah in trepet za okoliške kmete, saj jim je dnevno kradel poljske pridelke in živino, sami pa si na njegovo zemljo niso upali niti stopiti. Vse do dne, ko se je za ta podvig odločil Kajžarjev Janez, sin revne kočarice. Na pot si je Kajžarjev Janez vzel še okovano palico in vrečo z zajcem. Njegov načrt je bil učinkovit, saj se je odločil, da bo namesto moči uporabil pamet. Psu, ki je stražil Velikana Hrusta, se je Kajžarjev Janez prikradel za hrbet in v trenutku, ko se je pes zbudil, je Kajžarjev Janez iz vreče spustil zajca, ta se je podal v beg, pes pa za njim. Kajžarjevemu Janezu je tako preostal le še boj z Velikanom Hrustom. Ko se je ta prikradel iz jame, je vanj posijal žarek sonca, ki mu je popolnoma zaslepil obraz. Velikan Hrust se je skremžil in močno kihnil, v trenutku pa je Kajžarjevega Janeza odpihnilo na drugi breg Save. Velikan Hrust se je razbesnel in proti njemu začel metati ogromne skale, ki jih je nato zvečer zložil na kup. Z enim korakom se je nato zvečer povzdignil na kup kamenja in se zaril v sredino gore. Beseda o pogumu Kajžarjevega Janeza se je razširila in kmalu se je srečno poročil, še danes pa naj bi v osrčju Šmarne gore votlo grmelo od smrčanja Velikana Hrusta.

Današnja legenda odpira vrata v svet zdravilnih zelišč in nežnih gorskih vil, ki so si pred davnimi časi svoj dom ustvarile ob jezeru, ki se je nahajalo v bližini cerkve sv. Miklavža.

Šlo je za nežna, mila in lahkotna mistična bitja, ki so večino časa preživela na svojem vrtu, kjer so skrbela za zdravilna zelišča, s katerimi so nato oskrbovale pastirje, ki so pasli svojo živino na travnikih Gorjancev. Gorske vile so bile zelo zadržane, pravzaprav jim je skrivnostnost okoli njihovega obstoja prav prijala. Nekoč pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Eden izmed pastirjev je ljudem izdal, kje bivajo gorske vile. Človeška radovednost je nato poskrbela, da se mu je ta odločitev močno maščevala. Ko je čez nekaj dni ta pastir ponovno peljal svoje vole na pašo, je bilo to zadnjič. Jezero, ob katerem so bivale gozdne vile, ga je namreč skupaj z živino pogoltnilo. Od takrat naprej morajo vsi pastirji na Gorjancih oskrbovati lokalno prebivalstvo z zelišči. V trenutku, ko je jezero pogoltnilo kmeta z voli, so zdravilne vode poniknile v globino, danes pa prihajajo na plano kot izvir, ki naj bi po besedah domačinov imel zdravilno moč.

potovanje nezgoda tujina
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi