}

Slovenski miti - tretji del

Zavarovanje tujina > Slovenski miti - tretji del
Slovenski miti - tretji del

Slovenski miti resnično skrivajo ogromen zaklad zgodb. V članku preberite, kako je hudournik Hubelj dobil svoje ime, kakšna je zgodba o povodnem možu, tistem iz Ljubljanice, ter kako je nastalo ime Turjak.


Veste, kako je hudournik Hubelj dobil svoje ime? Gre za legendo, ki že desetletja kroži med domačini in govori o nastanku enega najkrajših hudournikov v Sloveniji, ki izvira v gorah, teče skozi Ajdovščino in se izliva v reko Vipavo.

Legenda pravi, da so v preteklosti Vipavci živel v miru in spokoju, obkroženi s travniki, hribi in gozdovi. Ker pa je bila na tistem področju pogosto suša, pa tudi vse naravne danosti niso pomagale in polja velikokrat niso dala dovolj pridelka oziroma hrane, da bi lahko preživeli vsi. Je pa starec poznal rešitev. Vedel je, da v gorah obstaja izvir čiste vode, ki pa je žal zaprt s skalo, na kateri sedi velikan. Vipavci so se po nasvetu starca organizirali in prosili dobre vile, da bi jim pomagale prepričati velikana, naj sprosti izvir vode. Velikan se jih je po pregovarjanju usmilil, a kaj, ko je bila skala prevelika in ji tudi velikan ni bil kos. Zmogel je le sopihati in vzklikati »HU, HU, HU, …«, a skale ni premaknil. V tistem trenutku so na pomoč priskočili še gorski škrati. Ker veliko niso mogli pomagati, so predvsem spodbujali velikane in se drli: »BELJ, BELJ, BELJ, …«. Kar naenkrat je velikanu uspelo premakniti skalo, ki je osvobodila neverjetno močan tok vode v dolino. Od takrat voda še vedno teče, imenovana pa je HUBELJ.


Povodni mož, sodeč po mnogih legendah, prebiva v številnih slovenskih rekah, najbolj znan pa je tisti iz Ljubljanice. Zgodba se prične na prvo nedeljo v juliju, davnega leta 1574.

Tisto nedeljo se je namreč vsa soseska zbrala na Starem trgu pri vodnjaku, ki ga je krasila čudovita lipa. Igrala je glasba, ljudje se plesali, jedli in pili, kramljali ter se veselili. Po celotni soseščini je zavladalo veselje in sproščeno vzdušje, a takoj, ko se je družba dokončno sprostila in so bili vsi prešerne volje, je k njim pristopil zelo postaven mladenič. Vsakega je pozdravil in mu stisnil roko, nato pa si je izbral lepo in prijetno urejeno plesalko, ki je bila že na pogled videti najbolj razposajena od vseh. Klicali so jo Urška Šeferjeva. Začela sta plesati, se vrteti in noreti in se pomikala mimo Stiškega dvorca proti Ljubljanici. Skočila sta vanjo in nemudoma izginila. Družba se je spogledala in spreletel jih je strah, ki ga do takrat še niso poznali. V trenutku so se vsi razbežali, glasba je utihnila, sosesko pa je prevzel strah ter turobno ozračje. Od takrat naprej je postalo jasno, da se je pretirani razuzdanosti venomer pametno izogniti.


Današnja legenda razkriva zgodbo, ki se je oblikovala okoli nastanka imena Grad Turjak. Sega v težko obdobje, ko se je grad gradil in velja za eno najzanimivejših legend, ki jih nase veže ta mogočna utrdba.

Šlo je za obdobje, ko so se predniki turjaških grofov odločili za gradnjo gradu. Že na samem začetku bi se naj namreč pojavljale težave. Gradnjo so ovirali podivjani biki ali turi, kakor so drugače imenovali divje govedo. Turjaški graščak se ni vdal in je pobil vse ture, a kaj ko se jim je eden vedno uspel izogniti. Graščaku je kmalu prekipelo in odločil se je, da se bo podal na lov. Sledil mu je dneve in noči in se niti zavedel ni, da se močno oddaljuje od prizorišča gradnje gradu. Kar naenkrat je tura ujel, a se je skupaj z njim izgubil v gozdu. Ves prestrašen in izgubljen se je obrnil k veri. Zaobljubil se je, da bo dal na mestu, kjer bo prišel iz gozda, sezidati kapelo, posvečeno svetniku, ki bo godoval na dan njegove rešitve. In glej ga zlomka. Graščak je kmalu našel pot iz gozda, ki je spominjal na labirint. Dan, ko se je rešil, je bil znan kot dan svetega Kocjana in zato še danes na tem mestu stoji cerkev sv. Kocjana, ki je nadomestila kapelo. Tur je kmalu postal simbol družine in se umestil tudi v družinski grb, kar je pomenilo, da sta se tako grad, kot celotna vas, od takrat naprej imenovala Turjak.

potovanje zavarovanje tujina
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi