}

Kubanske legende

Zavarovanje tujina > Kubanske legende
Kubanske legende

Vabljeni v popotovanje po kubanskih zgodbah, polnih bolečine in skrivnosti narave, a tudi ljubezni, legend in značilne kubanske simbolike.


Na Kubi je bila ustvarjena ena najbolj bolečih ljubezenskih zgodb. Gre za usodo prelepe Done Isabel de Bobadilla, ki je bila poročena s Hernandom de Sotom, takratnim glavnim kubanskim generalom.

Isabel je bila večino časa zaprta v nadzornem stolpu gradu, kjer je čakala, da se njen dragi vrne z vojnih pohodov in vsak dan strmela v horizont na morju ter čakala pravo ladjo. Tudi tokrat je bilo tako, Hernando de Soto je namreč plul po morju proti današnji Ameriki in bil na poti več mesecev. Zavedal se je bolečine svoje žene, ki ga je doma čakala, pa vendar dolžnosti generala ni mogel zapostavljati.  Bližal se je tudi reki Mississippi in takrat od domačinov izvedel za legendo, ki pravi, da voda iz te reke priskrbi večno mladost. Ker si je vedno želel samo osrečiti svojo ženo, se je odločil, da se bo vrnil prerojen, pomlajen in za vedno na voljo svoji dragi. A pot, ki je bila za njim, je opravila svoje. Hernando de Soto je zaradi nečloveških naporov z morja in nenehnega osvajanja novih ozemelj hudo zbolel in dobil vročino, kakršne ni imel še nikoli. Še preden je uspel priti do nabrežja reke Mississippi, je umrl. Legenda pravi, da žena kljub novici o Hernandovi smrti ni želela zapustiti stolpa in ga je še vedno čakala, dokler ni od žalosti umrla. V 17. stoletju je havanski umetnik po navdihu ljubezenske zgodbe Done Isabel de Bobadill ustvaril skulpturo, ki so jo po kraljevem ukazu postavili na vrh razglednega stolpa in ustvarili simbol mesta Havana.



Obiskovalci in raziskovalci, ki se mudijo na Kubi, so vedno znova začudeni in navdušeni nad obiskom pokopališča Colon. Tam namreč najdemo majhno grobnico, ki je venomer prekrita s cvetlicami in obsijana s sončnimi žarki, obenem pa jo spoštujejo in poznajo vsi domačini.

Grobnica bi naj pripadala Amelii Goyri, poznani kot »La Milagrosa« oziroma »čudežna«, ki je umrla med porodom svojega prvorojenca, stara 23 let. Legenda pravi, da naj bi med porodom umrla tako ona, kot njen sin, vdovec José Vicente Adot y Rabel pa je nato vsak dan (leta in leta) obiskoval grobnico. Ker se je prepričal, da Amelia zgolj spi, je vsakič trikrat potrkal na njeno grobnico in jo pozval k druženju. Adot je pokojni Amelii in svojemu sinu leta in leta izkazoval neizmerno ljubezen in  spoštovanje, ki presega smrt, domačini pa so vse skupaj spremljali. Brezpogojna vdanost družini in ljubezni je Amelio naredila večno. Stoletja kasneje so med preurejanjem področja, raziskovalci naleteli na Ameliino grobnico in jo odprli. Na začudenje vseh so v njej našli Amelio v svoji najlepši podobi, ki je v naročju, ob srcu, držala svojega sina. Grobnico so nepredušno zaprli nazaj in legenda je tako dobila svojo končno misel: ljubezen je večna.



Avtohtoni prebivalci današnjega ozemlja Kube so se veliko ukvarjali z naravnimi pojavi. Predvsem s soncem, sončno energijo in sončnim mrkom. In ravno tu se je razvil navdih za tokratno kubansko legendo.

Zemljo in svet so domačini, ki so verovali predvsem na osnovah animizma, šamanizma in čaščenja prednikov, razumeli kot moč živega, moč življenja. Verovali so, da ima Mati Zemlja dva otroka; Sonce in Luno. Medtem, ko Mati Zemlja spi, bi jo naj oni, domačini namreč, čuvali in skrbeli, da vanjo ne bo nepotrebnih, naravnemu ciklu škodljivih posegov. Sonce se je na neki točko odločilo, da ustvari človeka. Ustvarilo je moškega in mu utrlo pot do živega. A mu je kmalu postalo dolgčas in Luna je zato ustvarila še enega človeka; žensko, ki bi naj moškemu delala družbo. Seveda je Sonce hitro postalo ljubosumno. Predvsem ga je motilo, da njegova stvaritev (moški) ne ljubi samo njega in po spletu nepredvidljivih situacij se sonce v vsej svoji trmi ni več želelo pokazati, posledično pa je Zemljo pripeljalo do skrajnosti. Za kazen je Mati Zemlja naročila Luni, da prekrije Sonce. Le to je takrat za vedno obljubilo, da bo upoštevalo naravne zakonitosti, da se ne bo več igralo s skrivanjem pred Zemljo in Luna se je v tistem trenutku umaknila ravno dovolj, da so najmočnejši sončni žarki posijali izza nje. Da bi ga opomnila na svojo moč in posledice trme, Luna še danes, na vsake toliko, v celoti prekrije Sonce.

potovanje zavarovanje Kuba tujina NLB Vita
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi