}

Miti, navdihnjeni z mehiško naravo

Zavarovanje tujina > Miti, navdihnjeni z mehiško naravo
Miti, navdihnjeni z mehiško naravo

Tokrat vas bomo popeljali v obmorsko srednjeameriško deželo, Mehiko. Preberite mite in legende, ki v veliki večini navdih črpajo v soncu, naravi in življenju.


Mehiški miti in legende v veliki večini navdih črpajo v energiji sonca, življenja in narave. A ena najbolj zanimivih priča o romanju Aztekov, njihovem iskanju obljubljene deleže in pripadnosti božanstvu.

Na območju Aztlana, severneje od današnje Mehike, bi naj po pričevanju starodavnih virov ljudje morali zapustiti svoje domove, saj bi jim naj tako ukazali bogovi, ki so venomer usmerjali ljudi v iskanje obljubljene dežele. To potrjujejo tudi zgodovinski viri, ki pričetke preseljevanja Aztekov (ljudi Aztlana) datirajo v 6. stoletje, a vrnimo se k legendi. Predhodniki Aztekov, v legendah poimenovani Nahua, so morali zaradi ukazov svojega boga Huitzilopochtlija, boga sonca in vojne, začeti romanje, da bi našli kraj, kjer orel (simbol vetra) sedi na kaktusu - opal (simbol vode) - in se prehranjuje s kačo (simbol zemlje). Huitzilopochtli je Aztekom povedal, da, ko bodo našli tega orla, bo to znak, da so dosegli zemljo, kjer lahko zgradijo najmočnejši imperij v Srednji Ameriki. Seveda se je to zgodilo in pričel se je vzpon civilizacije. Huitzilopochtli je istočasno bog Sonca, vojne in zaščitnik cesarstva. Ker so bili Azteki prepričani, da je bog Sonca njihov zaščitnik, so mu prinašali človeške žrtve in verjeli, da je potrebno žrtvovati človeško kri, da bi Sonce vzšlo in da bi imelo moč za potovanje po nebu.

Ste vedeli, da lahko ljubezen vzbudi cvetlico? Da lahko najmočnejša romantična zgodba sooblikuje naravo? Legenda, ki prihaja iz Mehike, priča ravno o tem.

Zgodba govori o ljubezni med Xóchitl in Huitzilin ter nastanku cvetlice Cempasuchil. Xóchitl in Huitzilin sta bila nerazdružljiva že od malega, saj sta njuni družini živeli v neposredni bližini, starši pa so obema dovolili ure in ure preživeti skupaj. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo zgodila ljubezen. In se je. Najbolj sta se vedno veselila svojih skupnih vzponov na bližnjo goro, kjer sta sončnemu bogu, Tonatiuhu, v dar darovala cvetlice. Bog je bil vedno hvaležen in se jima je nasmihal, onadva pa sta mu poudarjala, da bo njuna ljubezen trajalo večno. Kmalu pa je v deželo prišla vojna in Huitzilin je šel v vojsko. Ni dolgo trajalo, ko je Xóchitl izvedela, da je Huitzilin umrl in zapopadla sta jo grozovita žalost in trpljenje. Odločila se je, da se bo še poslednjič povzpela na njuno skupno goro in med njeno molitvijo se je ponovno prikazal sončni bog, ki jo je spremenil v cvetlico Cempasuchil, na katero je kmalu prišel majhen kolibri. Šlo je za Huitzilina, prerojenega v ptička. Bog je tako poskrbel, da bosta Xóchitl in Huitzilin skupaj tako dolgo, kot bodo na svetu obstajale cvetlice Cempasuchil in kolibriji. Prava ljubezen.

Starodavna legenda z območja današnje Mehike govori o času pred prihodom boga Quetzalcoatla, ko so Azteki živeli izolirani in trpeli. Živeli so v mestu, obkroženim z gorami in nobenemu bogu do takrat ni uspelo izničiti gora in osvoboditi Aztekov.

Jedli so samo korenine in divje živali. Niso jedli takrat vsem dostopne koruze, ker je bila izven njihovega dosega, skrita za ogromnimi in mogočnimi gorami. Vsi bogovi do takrat so nad goro šli s silo in jo želeli uničiti, ko pa je v mesto prišel bog Quetzalcoatla, pa se je vse spremenilo. Ubral je drugačno taktiko in napram moči izbral razmislek. Odločil se je, da se bo spremenil v majhno črno mravljo. Quetzalcoatl se je zavedal napora poti in ni se motil. Že prvi dan je ugotovil, da ga bo nova podoba terjala veliko moči in ovir zares ni manjkalo. Pa vendar se je zavedal svoje notranje moči, vztrajnosti in odločenosti ter po številnih dneh prišel na vrh gore in v istem trenutku na drugi strani uzrl koruzo. Kar zableščalo se mu je in sprva ni mogel verjeti svojim očem. Uspelo mu je! Pohitel je in v mravljem stilu hitro zgrabil žito med zobe in se namenil nazaj v mesto. Ko se je vrnil, so bili vsi vzhičeni in ga slavili kot junaka. Po njegovih nasvetih so meščani žito zasadili. Tako se je v Mehiki pričela ljubezen do koruze, ki tam traja še danes. Na njej so zgradili mesto.

potovanje zavarovanje mehika tujina nlb vita
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi