}

Portugalske boginje moči

Zavarovanje tujina > Portugalske boginje moči
Portugalske boginje moči

Potujemo na Portugalsko, kjer spoznavamo legende o treh močnih ženskih likih. Odkrivamo prepovedano ljubezensko zgodbo Antilie, dorodelnost kraljice Isabel in težko uporniško življenje bojevnice Brites de Almeida. Poznate katero od njih?

Pred mnogimi leti se je v župniji Sete Cidades bohotilo kraljestvo, ki mu je kraljevala čudovita modrooka princesa z imenom Antilia. Od nekdaj se je počutila kot ujetnica med kamnitimi zidovi.

Princesa Antília se je pogosto sprehajala med polji in tako nekega dne zagledala zelenookega pastirja. Dnevi so minevali, Antilia pa se je pogovarjala s pastirjem o svojih sanjah in življenju, mu predala svoje želje in se vanj neskončno zaljubila. Kmalu je za ta srečanja izvedel njen oče, kralj, ki je od jeze skoraj počil. Antilii je prepovedal bodoča srečanja s pastirjem, kar je mlado in krhko princeso popolnoma potrlo. Z zadnjimi močmi je prosila še za zadnje srečanje s pastirjem, ki ga je kralj začuda odobril. Ko je na zadnjem srečanju Antilia zagledala pastirja pa je pričela neutolažljivo jokati. Tudi pastir je začutil podobno bolečino in ob slovesu, ko sta se objela, sta skupaj zajokala. Princesine solze so v tistem trenutku oblikovale modro laguno, pastirjeve pa zeleno. Od takrat naprej sta vedela, da bosta povezana večno - nikoli združena, pa vendar nikoli narazen.

Tokratna legenda govori o kraljici Isabel in njeni dobrodelnosti. Gre za eno najbolj znanih legend Portugalske, imenovano Legenda o čudežu rože, ki razkriva, kako je kraljica venomer obiskovala revne in bolne ljudi ter jim pomagala. Dajala jim je zlatnike, hrano in druge milosti.

Blizu kraljeve družine pa je bil tudi preračunljivi plemič, ki se je odločil kraljičino prakso prekiniti. Nezaupljivemu kralju Dinisu je zato povedal, da njegova spoštovana kraljica nenadzorovano pomaga ubogim ljudem in jim brez prestanka daje hrano in druge dobrote. Kralj je, opogumljen s prepričevanjem plemiča, neko jutro pričakal kraljico v njenih sobanah. Presenetil jo je in hitro opazil, kako je skušala prikriti, kaj je imela v naročju. Ker je bila kraljica obtožena, da nerazumno troši materialne dobrine kraljeve družine, se je zlagala in prisotne prepričevala, da v naročju skriva rože. Kralj in plemiško gospostvo ji ni verjelo, saj je ravno takrat zunaj grozilo hudo vreme in se je bližala zima, ko cvetlic ni od nikoder. Ker nihče ni želel popustiti in so se na kraljico zlivale vse hujše obtožbe, je kraljica v nekem trenutku razprla naročje in na tla so popadale žlahtne cvetlice, vseh mogočih barv. Vsi zbrani so obstali, začudena je bila tudi kraljica. Kralj je v tistem trenutku nagnal preračunljivega plemiča, kraljica pa si je le potrdila, da biti dobrodelen ne škodi nikomur in da se dobro vrača z dobrim!

Legenda po imenu Aljubarrota Bakeress govori o ženski, ki je postala narodni simbol upora proti napadalcem. Zgodba opisuje dekle s polnim imenom Brites de Almeida, ki ji življenje v njeni mladosti ni bilo naklonjeno. Bila je tako grda in tako ogromna, da je delovala kot velikan, velikokrat pa so jo vrstniki zbadali, da naj bi izgledala kot moški.

Osirotela je že pri dvajsetih, a tudi to je ni ustavilo. Če bi takrat večina njenih vrstnic v tem videla predvsem konec sanj po popolni poroki s kakšnim plemičem, je ona situacijo obrnila sebi v prid in si rekla, da bo tako še hitreje postala samozadostna in neodvisna. A kmalu jo je doletela ljubezen. Srečala je šarmantnega portugalskega vojaka, ki se je zaljubil v njo in jo prosil za roko. Pristala je, a postavila pogoj, da se mora prvo boriti z njo in če zmaga, se bo z njim poročila, drugače pa ne. Vojak je v dvoboju z njo skoraj umrl, zaradi česar je postala še bolj nerazumljena in zato morala oditi. Odšla je v Afriko. Ko se je po nekaj letih vrnila, se je odločila, da bo odprla pekarno. Obenem je vedno poprijela tudi za orožje in se z veseljem vedno odzvala na klic portugalskih enot, ko so potrebovali pomoč v boju proti Špancem. Ko se je neke noči vračala iz boja, vsa okrvavljena, a vesela, da so Portugalci zmagali, pa je jo je čakalo neprijetno presenečenje. Vrata njene pekarne so bila zataknjena in hitro je ugotovila, da se v pekarni skriva 7 tujih vojakov. Četudi oslabljena iz boja, se je zaprla v pekarno skupaj z vojaki in enega za drugim ubila. Z naslednjim dnem so nanjo vsi gledali drugače. Ženske so v njej videle navdih, črpale moč iz njene odločnosti in se ji kmalu pridružile v boju proti okrutnim španskim vojakom. Brites je v zavesti svojih sonardonjakov še danes zasidrana kot najtrši narodni simbol upora proti napadalcem.

potovanje zavarovanje tujina
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi