}

Skrivnostna Anglija

Zavarovanje tujina > Skrivnostna Anglija
Skrivnostna Anglija

Skrivnostna Anglija, dežela tisočerih srednjeveških zgodb in raznolike pokrajine, je dežela s tradicijo in spoštovanjem starodavnih izročil. Preberite si njihove najbolj znane zgodbe in spoznajte to unikatno mitologijo.


Po smrti mogočnega kralja Utherja in pred širjenjem kraljevega imperija, so na območju današnje Anglije, ideal kraljevanja v vojni in miru predstavljali Kralj Artur in njegovi vitezi okrogle mize.
Po kraljevi smrti je čarovnik Merlin začaral skalni kamen, v katerega je bil zaboden Arturjev meč Ekskalibur, da bi preprečil razdor v kraljestvu in ga pripeljal na prestol. Na meč je s čarovnijo vrezal naslednje besede: “Kdorkoli potegne ta meč iz tega kamna, je pravi kralj celotne Anglije.” Začelo se je tekma, kajti mnogi plemiči so si želeli angleškega prestola in moči, ki jo je leta prinašal. Ni jim uspelo. Seveda se je taisto stvar namenil storiti tudi Artur, ki je slučajno prišel mimo in navdušil vse. Brez napora je potegnil meč iz skale in ga odnesel svojemu bratu Kayu, ki je meč potreboval za turnir. Njegov brat je meč prepoznal, izkoristil Arturja in zahteval angleški prestol. A ker je takratni sir Hektor uvidel Kayevo zvijačo, je ta moral priznati resnico, meč pa so ponovno zabili v kamen. Artur ga je nato kot dokaz še enkrat izvlekel.
Ekskalibur, Arturjev meč, ki ga je potegnil iz kamna, je predstavljal preizkušnjo kraljevske sposobnosti. Veljalo je namreč, da mora biti kralj sposoben vladati samemu sebi, kar je poglavitni pogoj za modro in pravično vladanje svojim podanikom.

Skozi stoletja so na območju današnje Velike Britanije krožile različne zgodbe in legende, ki so navdih črpale v neokrnjeni naravi, izjemni deželni raznovrstnosti in človeški domišljiji. Eno takšnih zgodb predstavlja Grindylow, strašljivi vodni demon iz jezera.
Ljudje so kar trepetali ob omembi pošastnega demona, ki je živel v jezerih in mlakah ter teroriziral otroke širom naokoli angleškega podeželja. Iz roda v rod so krožile zgodbe, v katerih so prestrašeni kmetje demona opisovali kot pošast z zeleno kožo, kratkimi trdovratnimi rogmi in dolgimi rokami ter prsti, s katerimi je ugrabljala najmlajše in jih posrkala v globino.
Starši so si zato, da bi otroke odvrnili od bližine jezer in ujetih vod, izmišljevali raznorazne zgodbice in strašljive domišljijske pripetljaje, a otroške radovednosti navadno niso mogli izničiti in tako je legenda o strašljivem demonu iz jezera vedno znova živela naprej.

Na območju Velike Britanije in Škotske že leta domišljijo razburja mitološki pes, ki ob svoji velikosti pravega bika in s svojo magično glavo, spominja na volka.
Pošast v podobi psa se po gozdovih potika že vse od srednjeveških časov, svoje podobe pa naj do danes ne bi preveč spreminjala. Gre za ogromnega psa s temno zelenim in kosmatim krznom, čigar rep v svoji zavitosti spominja na pujsa. Za še večji strah predvsem med otroki, pa je magičen pes skrbel s svojimi tacami, primerljivimi z velikostjo človeškega stopala.
Zgodbe, ki so se prenašale iz roda v rod pravijo, da so psi mitološka bitja, ki so v večini skrbeli za razpotje ob vstopu v svet nadnaravnega. S svojo pojavo in načinom delovanja so po stoletjih pričevanj postali prava legenda, ki živi predvsem v goratih predelih gozdov in s svojim posebnim laježem opozarja nase. Vedelo se je, da, če pes trikrat grozovito zalaja, potem se pripravlja nesreča.
Kdorkoli je glasove strašljivega mitičnega psa slišal, se je nemudoma odpravil na pot, daleč stran, da bi se rešil, a večine tudi to ni rešilo. Če so se srečali iz oči v oči s psom, potem jih je oblila takšna groza, da so nemudoma umrli, pes pa je k sebi vzel tudi njihovo dušo.
Še bolj tragična usoda pa je čakala tiste ženske, ki so v deželi skrbele za ranjence. Po deželi je namreč krožila vest, da v kolikor pes po laježu sreča takšno žensko, potem jo ugrabi in odpelje na svojo smaragdno goro, kjer morajo služiti mističnim bitjem, ki spominjajo na elfe.

potovanje zavarovanje tujina
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi