}

Strastna Španija, dežela Fieste

Zavarovanje tujina > Strastna Španija, dežela Fieste
Strastna Španija, dežela Fieste

Strastna Španija, dežela Fieste in sieste, kastanjet, pogumnih raziskovalcev in zanimivih pomorščakov, je dežela starih mest in sodobnih umetnikov. Spoznajte njihovo romantično in nenavadno mitologijo.

Davnega leta 1217 sta v majhnem, a mogočnem španskem mestecu Aragon živeli dve premožni in ugledni družini: Marcilla in Segura.

Sin prve družine, Diego in hčer druge, Isabel sta se že od otroštva razumela, se družila in gojila poseben odnos, ki je skozi leta preraščal v pravo in iskreno ljubezen. Tihi dogovor je bil, da se ob polnoletnosti poročita. Ko pa je nastopil čas poroke, je Diegova družina doživljala težke čase. Ker je bilo tedaj bogastvo izrednega pomena, so sklenili dogovor, da bo Diego za 5 let odšel v svet in si ustvaril premoženje, s katerim bo lahko Isabel z njim živela srečna do konca svojih dni.

Minevala so leta za letom in četudi je Isabel vmes dorasla starosti, primerni za poroko, sta se z očetom odločila, da bo počakala na Diega. Žal pa njega ni bilo niti na dan 5. obletnice odhoda in Isabeli je oče zapovedal poroko z drugim. Izbral je Don Pedra de Azagra. Takoj po poročnem slavju pa je deželo zaokrožila novica, da se je vrnil Diego; bogat in uspešen. Na poročno noč se je skrivnostno pretihotapil v Isabelino sobo, pokleknil in jo umirajoč prosil za poslednji poljub. Isabel mu je odgovorila, da mu ga ne more pokloniti, saj spoštuje svojega moža. Diego je zaprl oči in tiho umrl. Isabel pa je potrta zbudila svojega moža in mu izpovedala svojo zgodbo. Mož ji je odgovoril: »Kaj si storila? Zakaj pa ga nisi poljubila?« Ko mu je povedala zakaj, se je zavedel veličine, ki jo nosi njegova žena in ji predlagal skrivni pogreb za Diega. Na dan njegovega pogreba se je Isabel v cerkev napotila oblečena v poročno obleko z namenom, da se bo od Diega poslovila s poljubom. Sklonila se je čez njega in še preden bi mu uspela dati poljub, zaprla oči, umrla in ga s telesom objela.

Številne zgodovinske zgodbe razkrivajo pristope različnih evropskih narodov, kako so starši skozi stoletja iskali načine, da bi svoje otroke odvrnili od slabega obnašanja. V Španiji tako otroke straši El Coco.

Po celotni Španiji, pa tudi predelih Latinske Amerike in Portugalske, že stoletja duhove buri zgodba te mistične legende. Zgodbe, ki so se med Španci prenašale iz ust do ust kažejo različne oblike pojavljanja te strašljive pošasti. Vsem pa je skupno, da so starši prek večernih zgodbic in prepevanj otrokom sporočali, da jih bo v primerih, ko ne bodo pridni, ponoči obiskal El Coco in jih ali odpeljal s seboj ali pa kar pojedel.

Najbolj strašno naj ne bi bilo to, kako El Coco izgleda, temveč kaj počne. Gre namreč za pravega, strašljivega jedca majhnih otrok, ki, ko prepozna porednega otroka, poskrbi, da ga odpelje daleč, daleč stran, od koder ga ne pripelje več nazaj. Ko pošast otroka opazuje, se zamaskira v katerokoli priročno senco ali njeno obliko in se pripravi. Zaradi svoje temačnosti in načina delovanja ga primerjajo kar s hudičem, ki predstavlja nasprotje angelom, ki delujejo tudi kot varuhi otrok.

Mimogrede, nekateri starejši lokalni prebivalci so prepričani, da gre pri El Cocu zgolj za utelešenje umrlih predhodnikov s tega ozemlja.

Nekoč, davno že tega, so trije bratje in sestra želeli svoj uspeh predstaviti vsem v deželi. Zavedali so se svoje moči in bogastvo unovčili tako, da so zgradili palačo.

A prišel je dan, ko je do njih pristopila starejša ženička in jim povedala, da njihova veličastna palača potrebuje tudi cerkev. Ko pa so jo dodali, se je kmalu našel še možiček, ki jim je naročil, da morajo priskrbeti še vrč z vodo življenja, vejico, katere vonj cvetov dá večno lepoto ter govorečega ptička. Najstarejši izmed bratov se je odločil, da bo zapovedane reči našel. Ker so se ostali bratje in sestra bali, so možička vprašali, kako naj vedo, da bo z bratom vse v redu. Možiček se ni obotavljal. Predal jim je nož, za katerega je dejal: “dokler bo nož svetel, je z bratom vse v redu, ampak kadar je krvav, zlo se mu je zgodilo.”

Med potjo je velikan starejšemu bratu povedal, da se mora izogniti strašljivim kamnom, ki ga lahko okamenijo, če se bo oziral za njimi. Brat pa se med potjo magični moči kamnov žal ni mogel izogniti in posledično zares okamenel. Okrvavljen nož je opozoril skrbeče brate in sestre, zato sta se preostala dva, en za drugim podala za njim, a žal doživela enako usodo. Potem pa se je na pot podala tudi sestra, ki pa se med potjo ni obrnila. Na koncu je zares zagledala vodo življenja in drevo z vejico ter govorečim ptičkom. Vse troje je zajela in vsa vzhičena s kapljicami čudežne vode poškropila okamenele brate. Ko je videla, da voda zares vrača življenje, je ponosno rešila še vse preostale duše. V spomin in opozorilo je nato ob vrnitvi domov pred svojo hišo zasadila seme čudežnega drevesca, ki ga je vztrajno zalivala z zajeto vodo življenja. Na drevo je prišel tudi govoreči ptiček.

potovanje zavarovanje tujina
Ne pozabi se zavarovati za brezskrbne počitnice!
Sorodni zapisi